Zapestnice prijateljstva me v momentu odpeljejo v zgodnja devetdeseta, med tiste štiri cerkniške bloke, v dolge poletne večere skrivalnic. Hecne frizure, superge na ježka, potolčena kolena, dirkanje s kolesi, florescentne barve "flavorajta", gumitvist, ristanc in polžek in vrečke z ljubicami, škarjicami in knoflco. Takrat so se mi vsi vzorčki razen navadnega zdeli tako zelo težki, kot da jih nikoli ne bom mogla razumeti. Danes, po dvajsetih letih, samo pogledam kakšno fotko in naštudiram povezavo med očmi in prsti. Enkrat sem na faksu kvačkala, to je bil drzen podvig, me pa zanima, če šolarke med tadolgimi odmori še kaj vozlajo zapestnice ali samo fante gledajo in se hihitajo. Hmmm.