Jesen je čas slovenskih arhitekturnih in oblikovalskih nagrad. Danes so namreč na odprtju Meseca oblikovanja podelili tudi nagrade za oblikovanje in interier leta. Nagrado za oblikovanje leta je prejel arhitekt in oblikovalec Primož Jeza, ki je za podjetje Donar oblikoval stol NICO LESS. Stol je svojstven poklon tradicionalni slovenski industriji stolov in oblikovalskemu mojstru Niku Kralju, hkrati pa zaradi svoje inovativnosti in recikliranih materialov piše zgodbo slovenskega oblikovanja sodobnega časa (in prihodnosti).
Čeprav sva se z oblikovalcem tega zanimivega kongresnega stola - nagrajen je tudi z oblikovalsko nagrado red dot - kar nekaj mesecev lovila za objavo, sem še toliko bolj vesela, da jo lahko z vami delim prav ob tej priložnosti. Če vas zanima, kako je nastajal slovenski oblikovalski izdelek leta, torej vabljeni k branju kratkega intervjuja z njegovim avtorjem Primožem Jezo.
Ste arhitekt in produktni oblikovalec. Kot prvi prostore ustvarjate, jim postavljate lupino, kot drugi zanje oblikujete predmete. Kako razmišljate o obeh vlogah?
O teh vlogah nikoli nisem razmišljal ločeno. Na oblikovanje vedno gledam celostno in kontekstualno. To lahko pomeni tudi to, da s svojim delom začnem tam, kjer je nekdo končal in obratno. Poklic arhitekta sem vedno dojemal multidisciplinarno in ga zato tudi izbral. Rutina mi je bila in mi je tuja. Drugače pa so že med študijem preskoki oziroma prehajanja iz merila v merilo dokaj običajna praksa vseh oblikovalcev prostora. Po svoje sem imel tudi srečo z mentorjem na fakulteti, ki mi je že na začetku šolanja dal vedeti, da je enako težko dobro oblikovati zobno ščetko, kot narediti arhitekturni presežek. Predvsem pa nikoli ni ponujal "receptov", saj teh pri oblikovanju ni.
Zasnovali ste kar nekaj stanovanj. Ali lahko samo en predmet - na primer stol ali svetilka - povsem spremeni vzdušje doma? Kakšna je lahko moč enega predmeta, enega kosa pohištva?
Ko gre za posameznika, verjetno res lahko en predmet spremeni vzdušje doma, pri večjem preseku ljudi pa to ne drži povsem. Predpostavljam, da ima praktično vsak človek z domovanjem določeno afiniteto do opreme prostora in kakšen the kos pohištva, ki je zanj pomemben gradnik domačega vzdušja.
Drugače moč enega predmeta dojemam bolj kot statement in tukaj ne mislim na oblikovalske izdelke, ki so velikokrat statusni simboli, ampak bolj predmete, ki imajo močno pojavno obliko ter zgodbo posameznika. Če navedem ekstremni primer - harfa kot predmet in glasbilo, ki v prostoru težko ostane neopaženo oziroma anemično. Likovno je zelo močen inštrument in kot tak sooblikuje občutje v vsakem ambientu. Tudi njena pojavnost v garsonjeri ali garaži bi bila že zaradi volumna svojstven statement.
Zakaj prav oblikovanje stola? Je za to odločitev kriva tudi tradicija slovenske izdelave stolov?
Z zaprtjem podjetja Stol Kamnik je žal ugasnila več kot stoletna tradicija. Zgodbe ostalih žal niso tako uspešne, če so merilo tradicija, kakovost oblikovanja in tehnična kvaliteta izdelkov. Menim, da torej za naš projekt ni bila kriva tradicija.
Stol preprosto zato, ker je prišlo naročilo oziroma povabilo k sodelovanju. Oblikovanje stolov mi je bil izziv že konec devetdesetih in mi je izziv tudi danes, saj je to početje po mojem mnenju tudi ena najtežjih nalog oblikovalcev. Veliko je pravil oziroma zakonitosti, mimo katerih pri oblikovanju stolov ne moremo. Potem so tu še dejsteva, da je stolov na milijone, da smo arhitekti po večini obsedeni z stoli, da na splošno vedno več sedimo … Ljudje se počasi spreminjamo, morfiramo iz homo sapiensov v homo sedense.
Kako ste zasnovali stola Nico in nato še Nico Less? Kakšen je bil oblikovalski proces? Kako ste izbrali materiale, določili barve?
Slovenski proizvajalec stolov Donar je v duhu družbeno odgovornega podjetja pripravil zanimiv brief, kar je v našem poslovnem okolju izjemno redek pojav. Želeli so kongresni stol, ki je narejen iz recikliranih materialov in je po možnosti tudi nalagalen.
Sprva smo se v studiu preko tehnične literature in YouTube posnetkov seznanjali z lastnostmi materialov ter s tehnologijo proizvodnje prešanega filca. Na podlagi vseh teh informacij smo pridobili osnovno znanje in vpogled v možnosti, ki jih omogoča ta tehnologija in se tudi zato v duhu eksperimenta odločili za dva likovno popolnoma drugačna tipa stolov Breath in Nico.
Če zelo poenostavim, je iz slednjega pozneje nastal tudi Nico less, pri katerem smo odstranili naslonjala za roke in namesto štirih nog dodali 'sanke'. To mu omogoča gladko nalaganje.
Nato je sledila prezentacija naročniku, ki je bila po svoje zelo zahtevna, saj med stoli nismo imeli favorita in tako ni izbiral samo naročnik, ampak tudi mi. Čez par dni nam je naročnik sporočil, da se je odločil za vse tri, kar je bil za nas vsekakor zelo fin dogodek in izvrsten rezultat.
Sledil je proces izdelave prototipov, iz katerih so se v naslednjem koraku naredili tudi prvi kalupi školjk. Zatem so bili narejeni še prvi odtisi filca in to je bilo to. Barve filca si v tej fazi ne moreš izbirati oziroma določati, saj proizvajalec zahteva zelo velike količine, metraže … Določili smo še osnovne barve kovinskih nog in dva načina galvanizacije.
Stola sta nekakšen poklon oblikovalski ikoni Niku Kralju. S čim vas osebno navdušuje njegova zapuščina?
Osebni odnos do njegovega dela sem v precejšnji meri zgradil potem izkušenj. Od svojega otroštva dalje sem bil kot uporabnik povezan z njegovimi izdelki. V vrtcu smo uporabljali njegove počivalnike/ležalnike, v družinskem vikendu so 'kraljevali' Rexi, prav tako v osnovnošolski knjižnici, zobarjevi čakalnici in še v celem kupu drugih prostorov. Seveda se v vrtcu še nisem zavedal, da so to njegovi ležalniki, a vseeno so bili materialno, likovno in funkcionalno tako podobni Rexom, da sem jih sam zelo kmalu povezal.
Na fakulteti žal nisem bil deležen Kraljevega znanja, saj se je malo prej upokojil. Sem se pa kot študent sistematično ukvarjal z interierji in hitro je bilo opaziti, da so se v dobršni meri v kakovostnih prostorih, kakršen je bil na primer takraten Kobetov Globtur v vlogah akcentov pojavljali Rexi.
Tudi danes, po vseh teh desetletjih, je tako. Rex, in seveda dobršen del Kraljevega opusa, je v našem prostoru imel in ima širši družbeno odgovorni kontekst, nekaj podobnega k čemur 'danes' strmi breif podjetja Donar. Ta njegova družbeno odgovorna drža je bil tudi razlog, da smo stola poimenoval po izpeljankah Kraljevega imena in se tudi s tem hoteli pokloniti njegovemu opusu.
